Lepo cvetoče tvoje živobarvne so poljane,   
kot v sanjah letošnji je mesec maj,
se prebudijo misli meni dobro znane,
srce pa tava daleč tja nazaj.

Princa si na belem konju pričakovala,
jaz pa jezdim ptice le sanjave,
ljubeča misel je v vetru blagem plapolala,
na prozornih krilih lahnih sap v daljave.

Sem ta, ki ljubezni stihe piše,
te objel bojazni tvoji sem navzlic,      
marsikdo v besede moje se obriše,
so sanjačev misli krhka srca ptic.

Kamor pogled zasanjan tvoj v daljavo seže
in ranjeno poboža dušo lepa misel,
lepota skrivne vse kotičke naj doseže,
da v dovršenem vse dobi svoj smisel.

Prijazne misli tkejo že svilene niti,
stihi iz nežne se snovi rodijo,
vdahnila si dušo stavbi togi kamniti,
vsi demoni strašni naj drugje gnezdijo.

Le davne spomine prišel sem iskat,
vsak moj trenutek je ljubezni darovan,
življenje naj moj prizanesljiv bo brat,
iz tvojih misli bisernih bo stkan.

 

ius