D.
Čuden mir lebdi nad tabo.
Blatna pot se vase ugreza,
na obronku črna breza,
ti pa si pomirjen s sabo.
Čez obraz bledična senca,
usta rešena vprašajev,
gube ščiščene zakajev,
ni ti mar ne nas ne venca.
To telo. Ostanek veka,
ki si skušal ga spisati.
Ni uspelo ti dognati,
kam se tvoja pesem steka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 27. 05. 2012 ob 09:23
- Prebrano 803 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 462.11
- Število ocen: 12
