"Ni mi povsem jasno, kako lahko besede končajo v tako neugodnem položaju - mislim, na nek način so sestre (z istim imenom), po drugi strani pa se med seboj ne marajo..."
Matjaž Pihler - gnu
beseda si človek
ne veš da smo te mi poimenovali
kratka smotrna beseda si
čeprav sam sebe težko prečrkuješ
prazna lažna beseda si
ko te spregledujemo
bedna besna beseda
ki gnije pod našim pasom
razbesedi se če se moreš
da ti ne zategnemo gležnjev
ubesedi svoje tihe kitice
dokler ti pustimo mi tvoji
scentifugiraj svoja besedila
preden jih brišemo mi svoji
previdno se odbesedi
beda besede je lahko tvoj kostumiran izraz
zasmej se besedi
reži se sebi človek
si ali nisi beseda
Tu pa res funkcionalno deluje neuporaba ločil, ker že takoj pademo v dvom: beseda si, človek ali beseda, si človek ... In kljub temu, da se izkaže, da gre za človeka, ki je beseda, še vedno verjamemo, da je beseda človek. Ki v sredini pesmi preide, kot kisik v kri, v notranje organe in tam bolj ali manj zaudarja od gnitja in besnenja in drugih reči. In na koncu zarezgeta v smehu. Beseda. Kaj pa človek? Oh, preveč sem se razpisala, ampak to je taka pesem, ki te kar porine v izpraševanje o lastni besedi. Učinkovita.
Lp, Ana
Besede smo, utelešamo vesoljni Logos - besedo besed.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!