Medvedja zarimanka
Sonce v tih brlog posije,
V zasmojeno izbico,
Rimanko zareže v okno -
najpreprostejšo.
Vse kar sva, postane voda,
prazna kot nebo,
kadar po orkanu sije
z barvo zredčeno.
Utica je tu nastala,
pusta na oko,
da bi, majhna, v njej prebrala
Prvo pravljico.
V dihu je, ni le v spoznanju,
v koži je lahko,
Ti jo bom prenaredila,
če želiš tako!
Noter bel si vstopil zjutraj,
kote vse zavzel ...
Bom igrala tukaj zate,
če boš karte vzel.
čarobno ... in kdor ne vzame teh kart je buksl. :)
:)))
ah, ne Ruj, niso vse karte za vsakega!
Po izbiri.
Lp, lidija
ja res je, vem, prav imaš. malo me je premagalo ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 25. 05. 2012 ob 17:59
- Prebrano 840 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 450.8