Stolp
Vsa občutja zlagam v stolp.
Spodaj so tista, ki me vlečejo v zemljo.
Zgoraj tista, ki se igrajo z vetrom.
Ognjena so tam, kjer na kamnu lahko zagori.
Ne bom skočila dol.
Pa tudi če bi.
Voda vode, ki teče okrog
bi me prestregla, pobožala, umila.
Mi v podtalnici
le pokazala moj obraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 24. 05. 2012 ob 07:08
- Prebrano 663 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 396.23
- Število ocen: 11
