
prekleto zares:
nadzornik me gleda
nadzornik mi pljuva v kašo
ko se obrnem stran
nadzornik preverja mojo kopalnico
ko sem nekje zunaj pod dežnikom
jebemti res
nisem vedela da je zmeraj z mano
nikoli nikoli
nisem sama v preoblačilnici
ne dovoli mi tega
zapenja mi gumbe na hrbtu
in rrrsk
odpenja mi vse zadrge
ki so všite v jutranje razpoke
samo ko pišem nekaj kot pesem
odtava drugam nadzorovat
stranišča in hleve
ker besede so bič
on pa ves konjski
vedno v škornjih
kočijaž hlevar hlapec
(kdor je v hlevu
je tudi v gnoju)
živeli konji!
Ta je pa dobra sado-mazo varianta. Tekoča, razumljiva in dobre metafore.
Lp, DUSANN
Zanimiva interpretacija.
Lp, Lidija
Ena tistih z energijo jeze, udarna. Mene malce zamoti:
samo ko pišem nekaj kot pesem
(to je ponavadi že včeraj (past tense))
odtava nekam drugam nadzorovat
in bi skrajšala v:
samo ko pišem nekaj kot pesem
odtava drugam nadzorovat
In zaključek - morda bi tudi tu še stanjšala rezilo pesmi?
Lp, Ana
Potem je samo meni razumljiva. Ima močne psihološke atribute in da se jo brati na razne načine. Obvladovanje in strah pesniškega subjekta. Ena beseda je odveč, kot je Ana povdarila.
Lp, DUSANN
Ana, JA. Stanjšano.
Lp, lidija
Lepo ti to... štrikaš... bičaš - kočajaž, pač...
Všečna.
Lp, Maki
Učinkovita. In všeč mi je (znova), ker odpira mnogo možnosti interpretacij, od notranje psihološke do politično aktualne in še veliko drugih vmes.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!