Dvojnost, ki jo v našem jeziku lahko tako imenitno ponazorimo z dvojino, ob iskreni vsebini, prepoznavanja in razkrinkavanja lastnih protislovij. Zato se mi zdi ta pesem uspešen preplet vsebine in specifične možnosti, ki ga ponuja orodje - jezik.

Ob vsebini pa izstopa posebnost, ko iz (samo)razkrite šibkosti, v bistvu zgradi ali vsaj pokaže na krepost, ki jo ne premore vsakdo. Mojstrstvo prepoznavanja sveta, tiči v prepoznavanju samega sebe. 

Andrejka še enkrat odstira zastore, kot lahko to stori samo izkušen pesnik (človek).

Andrejka, fajn se mi zdi ta opis dvojnosti, ki ga tudi sam občutim pri skoraj vsaki odločitvi. Ne razumem pa tiste obtožnice nad vzglavjem, kdo koga česa obtožuje, ali ima stol vzglavje in zakaj tam to visi? 

lp, M.

Hvala, Peter, zelo cenim tvoje mnenje.

Matjaž, kako naj ti pojasnim, nad vzglavjem tistega, ki sedi v stolu nekako obvisi obtožujoč pogled onega drugega. Morda pa lahko razumemo tudi kot obtožujoč pogled nad prvoosebnim pripovedovalcem in njegovo hipokrizijo. Ja res, v resničnem življenju se mnogokrat znajdemo v situaciji ko nam nekaj ne odgovarja, pa to prikrijemo z lažnim odobravanjem.

Lp A

Andrejka, tudi moje oči so se ustavile pri obtožnici,  a le kot izrazu, preveč pravniški oz. tožilski in zato malce zmoti. Ali je možno najti ustreznejšo besedo? Drugače pa pesem zelo dobra in slikovita. Kot je zapisal Peter, zrela v smislu kilometrine pesnika in izkušenj človeka.

lp, ajda

Imaš prav, Ajda, izraz obtožnica res zveni pravniško, a drugega se ne zmislim.

Hvala za tvoje besede. Lepo bodi.

A

Bravo Andrejka! Klan kupcev ... kako krasen izraz . Res na mestu!