Iznad megle vzhaja vtis:
Le Havre, jutro!
Modrozeleno jutro,
v sredi rumen vris.
Živahna rima je kot odblesk
dreves v potoku, ki
miruje pod lubjem starih fresk.
In tam ženska s parazolom, ki pogleduje
proti topolom in seneni kopi.
Sonce tone v vodo, kjer se most dviguje.
Od tu ga gledam: neodločen stopi
v zasanjano idilo jutranje narave.
Nebo, modrina, nič ni tuje;
vonj košene trave
in spet potok, lokvanj, kamen, svod.
Kdaj naj izstopi
iz odseva pod mostom?
Ne zdaj. Zdaj bi bil
kot Monet: Vtis, sončni vzhod.
Zanimiva študija ogledovanja slik. Lepo teče, kar vidiš pesnika v galeriji in tiste Monetove slike. Meni se edino zdi predzadnja kitica odveč (ne pove kaj dosti novega). No, morda pa se motim. Preberi tako in brez. Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
20. 05. 2012 ob 10:40
Spremenjeno:
20. 05. 2012 ob 10:41
Predzadnja kitica bo vsekakor ostala, čeprav zdaj ko ni ura 4 zjutraj in jo spet berem, ni tako dobra kot je bila prej Najbrž jo bom spremenil, ostala pa bo, ker sem pesem precej strogo strukturiral. Zadnje tri kitice so namreč kot odsev na prve tri, srednja pa je zrcalo (voda). Tudi zlogovno je vse prešteto:
7-5-7-5 (24)
9-6-9 (24)
13-11 (24)
12
11-13 (24)
9-6-9 (24)
5-7-5-7 (24)
Tako da spremembe najbrž bodo, moram pa obdržati uravnovešenost strukturizacije
Uh, no, vidiš, te strukture se sicer ne opazi, ko bereš pesem, čeprav iz nje veje nekakšna skladnost, ritem, na trenutke deluje celo mistično. No, če najdeš kaj, da jo še izpopolniš v tisti predzadnji, bo super. In še eno radovedno vprašanje: si si to strukturo zadal sam (kot asociacijo na odsev in sliko) ali si jo že kje srečal?
Lp, Ana
Poslano:
20. 05. 2012 ob 13:58
Spremenjeno:
20. 05. 2012 ob 13:59
Točno ta struktura je moje maslo, ideja pa izhaja iz pesnitve Monogram (Odiseas Elitis). Le-ta obsega sedem pesmi, od katerih ima prva 7 stihov, druga 3 x 7 stihov, tretja 5 x 7 stihov, četrta 7 x 7 stihov, peta 5 x 7 stihov, šesta 3 x 7 stihov, sedma 7 stihov, se pravi same lihe mnogokratnike števila sedem, ki proti sredi naraščajo in potem padajo. Pa tudi vsaka pesem posebej je notranje simetrično urejena na kitice s po eno ali več vrsticami ali stihi (npr. prva pesem ima kitice s po 3, 1 in 3 verzi, druga pesem je zgrajena 3 + 4 + 7 + 4 + 3 ipd.). Tako nekako
Za predzadnjo kitico pa že počasi začenjam razmišljati, kako bi jo prekonfiguriral ...
Ekola, nekaj sem spackal
In zdaj se odsev nikjer ne zamegli zaradi kakšne kapljice barve, ki bi imela kaniti s čopiča ;-) Meni se zdi zelo učinkovito!
Lp, Ana
Iz tiste kapljice sta se očitno narisali dve črti
Pozdrav.
Fajna.
Bi samo pripomnila, da mi naslov deluje za zdaj bolj kot "delovni naslov", lahko bi ga še razvil. :)
lp S.
Na prvi pogled v bistvu res zveni kot delovni naslov, ampak jaz vanj nisem nikoli podvomil. Je preprost in jasen in mislim, da ga ne bom menjal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!