Tavajoči pogledi po razbeljenem asfaltu

Utripajoča svetilka v prazni noči

Kot bi nekdo ukradel dneve in jih skril

Morje pomladnih skušnjav prekritih s klobukom

Žalostna violina med množico ljudi

Kamenje preskakuje korake

S polnimi žepi ujetih nasmehov

Se vesolje igra z dobroto

Včerajšnjega dne je izginilo jutro

Na zadnjo pot te pospremi svoboda

Z jato galebov se počasi vračaš domov

Valovi pozdravljajo slovo

Veter je raznesel listje na dvorišču

Matej_Krusic