Morje je obarvano v čudno modrino

Nebo se je razlilo v raztrgano sivino

Zdi se, da še poštar nataknjeno zveni

A res misli, da sem kriva, ker te več ni.

Stara mama  pravi, da v kartah vidi novo pot

Kdo neki ji nasede, da smo vsi le žrtve zarot

Stavila sem nate, prehitro in morda preveč

Ko pride konec, je vsak zakaj in kako odveč.

Zvezde bi poslala na neplačan dopust

Soncu  sem napisala prošnjo za popust

Luna je obsojena  na hišni zapor

Jaz pa sama zbiram vojsko za upor.

Ne bom čakala, da potrkaš na moja vrata

Zarjavela je ljubezen, ki včasih je bila zlata

Z grenkim vinom izpijem sladko zablodo

Zjutraj bom s kavo srkala svobodo.

Jana Tof