Pravi, da ne mara diamantov in zlata

Noče, da ji dam stvari, ki se jih lahko proda

Rada krade divje rože, jih nosi v laseh

Strah jo je tišine, ko zaspi v mojih dlaneh.

Še v sanjah me preganja, sence v njih briše

Nikoli ne razumem, kaj v njenih očeh piše

Vedno me premaga, da spustim jo vase

Slepo ji verjamem in pozabim nase.

Pravi, da besede nimajo pomena

zanjo bi ubijal, a ti ne izda imena

Enkrat je privid, drugič jasna slika

Hoče biti moja, a se še naprej izmika.

Ona je skrivnost, nikoli ni odkrita

Kapljica strupa po nesreči prelita

Ona je skrivnost, ujeti se ne da

Začetek je in konec mojega sveta.

Jana Tof