canis lupus je šel peš v ljubljano
in dan je postal okrog gobca rdeč:
na ševilnih lokacijah se je žalost
previdno dotaknila lic sivega neba.

namesto zvezd mi kresila iz obsidiana
mežikajo v oči; namesto srca mi črna
sekira spi v drobovju! namesto potice
imam v jerbasu šop jeklenih bradavic.

name prežijo glodalci, v meni drhti
lovska sla; v lobanji imam čebelnjak,
med prsti strah in na čelu znamenje!

kristali soli v ožilju so potemneli
in našopirjeni vrabci merijo veter:
še vdih in čas bo za milostni strel.

Dani Bedrač