Orkan

Priklenjena k tlom
zaman skušam premakniti telo.
Strmim proti obzorju
in se predajam nemilosti.

Z naglico se mi približuje.
Vse bolj čutim njegovo moč.
In čakam, da pride pome.
Izgubljena.

Okovi okrog gležnjev razpadajo.
Dvigujem se.
Za trenutek se počutim tako lahkotno.

Njegove grobe roke stisnejo moje telo,
bolečina trga kosti.
Hočem se upreti.
Prepozno.

Oropana svobode počasi umiram,
temne sence mi zapirajo oči.
Predajam se.
Počasi izginjam.

Pekoč občutek na koži,
leden meč mi para žile.
Odprem oči.
In skozi sence zagledam obris.

Postajaš vse jasnejši,
slišim tvoj tihi krik,
šepet prodira skozi meglo.
Iščeš me.

Zagrabim tvojo roko,
iztrgaš me iz jeklenih verig,
skriješ me v zavetje svoje duše.
Svobodna sem.
In tvoja.

(Objavljeno v zbirki Pesem.si 07)

Jana Tof

Komentiranje je zaprto!

Jana Tof
Napisal/a: Jana Tof

Pesmi

  • 25. 03. 2007 ob 13:01
  • Prebrano 843 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 173
  • Število ocen: 5

Zastavica