je rekla:
igraj se z mano!
sklanjala se je
med vdihi
ko sem jo sestavljal
jo tvoril grleno
kasneje glasneje jasneje
jo vpregel v voz
misli
jo sanjal
prebiral kot lečo
in z lečo razbiral
razbijal razdiral
izrekel jo ostro
odločno pa nežno
jo krpal in sekal
nemočno jo hlipal
pogoltnil
požrl izdavil zatrl
v črtovje jo strl
v les sem jo rezal
jedkal jo v kovino
jo pisano risal
na grivo nebo
igraj se z mano!
je rekla
na začetku
(še vedno)
je beseda
Tole igranje je pa nekaj posebnega, nekaj drugačnega od vsega, kar si napisal sem na portal, brezno! pritegne flow, ritem drsenje besede same, bere se ko izštevanka, malce vleče celo v rahlo rimi, skozi tok pripovedi se dodeluje kot sestavljanka (kar ta pesem tudi dejansko, na ukaz namreč, ki ga izrečeš v uvodu, je!).
vsebina pa pesem (beseda) kot pesniški subjekt in to beseda kot neskončno mnogostranski gradbeni material, ki pa se ma mnogotere načine v graditelju sestavlja, ruši in reciklira.
Presenečena.
Lp, lidija
me je prizemljila v zadnji vrstici, ko je napetost naraščala in ? Ja, morda na koncu ostane le beseda ali pa še to ne, tu ni pravil.
lp, ajda
Poslano:
16. 05. 2012 ob 19:17
Spremenjeno:
20. 05. 2012 ob 11:48
Dragi moji, hvala lepa za komentar. Pesem.si je naš peskovnik, tu se igramo. To, da redno pridirja kak analfabet in ruši peščene gradove mi nikakor ne more pokvariti veselja, ki ga doživljam ob branju vaših pesmi in komentarjev. Se mu bo že pesek enkrat zataknil v grlu . Torej, igrajmo se dalje!
Lp, A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!