Komaj sem ujela odmev
tvojih besed.
Z vonjem sivke sem skušala
odganjati molje v tvojem spominu,
izgubljala pa sem se
v megli pogleda.
Tam zdaj igra le blues.
Roka že s težavo nosi
vso težo mehke kože,
ki je je kar naenkrat preveč.
V njenih gubah se vrti
dokumentarec o času,
ko si pila kavo za našo mizo,
oddajala sveži vonj življenja
in pihala na odrgnine in podpludbe
mojega otroštva.
Krasna pesem. Poslavljanje z zamikom. Nekaj, kar se vrača.
(Popravi tole:
Roka že s težavo nosi
vso težo mehke kože,
ki je je kar naenkrat preveč.
koga ali česa. kože je kar naenkrat preveč
ki je (nje, kože) je preveč
Lp, lidija
urednica
Poslano:
13. 05. 2012 ob 09:59
Spremenjeno:
13. 05. 2012 ob 14:48
Evelina, rahločutna in nežna pesem. Krhka in lirična.
Ko bralec (govorim zase) začne brati"uvod", nekako zaštrli iz pesmi. Včasih je uvod pomemben za neko notranjo uglasitev avtorja (to se nam vsem dogaja) in ga pozneje lahko izbriše, saj pesem brez tega "uvoda" deluje povsem suvereno. Mislim, da bi tudi to tvojo pesem lahko začela kar s "komaj sem ujela ...", morda "včeraj sem komaj ujela ... Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
13. 05. 2012 ob 10:15
Spremenjeno:
13. 05. 2012 ob 10:19
Lidija, popravljeno!
Ana, pravzaprav ne vem. Na prvi pogled mi je res bolje, potem pa kar ne vem več ... Bom premislila. hvala.
Tvoja pesem, Evelina, me je ganila.
LP, OP
Prepričala si me,
ČESTITKE
Evelina, navdušila si; pesem, h kateri se vračam, da bi jo zadržala v sebi; čestitam;
lep dan ti želim
Breda
Ob potoku, Svit in Breda, hvala za čestitke. Vesela sem, da je segla tudi do vas!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!