kadar ti drhti veverica, je mera polna,

je mejaš na hrbtu, urh v ključavnici!

kadar je nebo boleče, so črički slepi

in moje ranjeno steblo mogočno žari.

na tnalu je dlan, bradavičar ima angino!

kakor samuraj sem: len zbiratelj vetrov,

prekuhana cota, zahrbtna žuželka, kozel.

smrdim kot kamion in žgolim kot cviček.

le včasih si dovolim še kak privid, krožnik

repe, suho južino: vedno te rad oblizujem,

uslužbenka, in iz tvoje lutnje izcejam strd.

kadar se spremeniš v kroto, se potuhnem

v lastne uhlje, obrijem tvojo slepo veverico

in se počutim vsaj kot ingemar stenmark.

Dani Bedrač