LJUBEZNI

Sem te pokopal,

izbrisal, odpisal.

Ampak si živa, preživela si.

Me pričakaš.

Ko zavijem okoli vogala si tam.

V vonju, asociaciji,

v besedi pesmi z radia.

Me pohodiš, me opomniš,

se mi rogaš.

Srce sem si iztrgal,

zanikal, da bije,

da bi ti utrl drugo pot.

Ampak si živa.Neuničljiva.

Perpetuum mobile.

Si.In vedno več te je.

Preraščaš vse kot bršljan zidove stolpa.

Tam se boš bohotila, ko bo vse,

kar bo od njega ostalo le prah

in pozabljeno mesto.

Ali sem postal drugačen, odvisen?

Kdo ve?

Si upam pogledati resnici v oči?

Bridko boš ostala bistvo vsega kar sem bil,

kar sem in kar šele bom.

Tudi, ko me več ne bo.

Perc

÷

÷

Poslano:
09. 05. 2012 ob 12:23
Spremenjeno:
09. 05. 2012 ob 12:24

dobra je. z bršljanom pa tako: "mojim" drevesom na vrtu se ne more upreti. Toliko je navdihnjen od njih, da jih začne tako objemat ... in kmalu prasec rodi v sebi željo, da jih izpije, izsuši, ubije. Opsa. Žaga čisto pri dnu zapoje. Kramp se ne ustavi, dokler ne izpuli vseh prevarantskih korenin ;) Skrivalnice in razni preparati ne delujejo. Treba je z golimi rokami vragu telo lomit, izruvat. Drevo mi tako govori.

malo za šalo, a v glavnem, zares. ;)

 

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
09. 05. 2012 ob 13:50

Tudi jaz bi to pesem razvijal naprej na bršljanu.

Zastavica

Perc

Poslano:
09. 05. 2012 ob 15:48

Obljubim, da  naslednjič ne bom iskal iskal komparacij med malovjem in ostalo floro.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Perc
Napisal/a: Perc

Pesmi

  • 09. 05. 2012 ob 12:02
  • Prebrano 828 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 280.7
  • Število ocen: 9

Zastavica