Prometna nesreča pred desetimi leti in poškodovana rebra še vedno tako prekleto bolijo. Posebno na deževen dan ...

Pozdravljena, Evelina, všeč mi je pesem o ranljivih rebrih -   zanimivo je, kako je nek konkreten dogodek (sprašujem se, ali vedno obstaja nek spomin, dogodek, želja ... skratka nekaj, kar je podstat pesmi?)  zakodiran v pesem.

Včasih je še boljše, če ne vemo za konkretno ozadje. Tale pesem, preden sem brala tvoj komentar, mi je pomenila simbol za težo življenja, ki se razporedi na vsak končič in tako postaja znosnejše, v pomoč pa je tudi želja po predaji vse te teže nebu ... In izvrstna metafora o razjedi in rebrih in mesecu. No, hotela sem povedati, da ti ni treba razlagati o ozadjih za nastanke pesmi, razen če seveda želiš ;-))

Morda bi malce popilila tele besede:

da bo spomin

na pletenje kovine z lesom,

zazdi se mi, da se tu najbolj približaš konkretnemu dogodku, hkrati pa zamegliš bistrino vsega ostalega v pesmi - ta del (brez konteksta) postane nekoliko nerazumljiv. Morda bi lahko samo besedo "na pletenje" lahko spremenila v "na prepletanje"? Pesem zelo lepo diha svoje življenje.

Lp, Ana

Podobno o tvoji pesmi menim kot Ana, tvoja razlaga pokaže ozadje, kar se mi ne zdi slabo, celo dobro, saj lahko primerjam konkreten dogodek s presežkom osebne stiske, ki si ji dala umetniško - univerzalno vrednost.

Hvala Ana in Svit. Ana, lepo si opisala pesem in nesreča je le neka asociacija, ki jo je sprožila. Pletenje pa bom popravila, prepletanje je tudi meni boljše.