Ah, ko bi vedel, kako težko se učim,
da mi ne pomeniš, kar bi mi lahko.
Da te ne čutim, da raje mižim.
Še bolj si tam. Siješ, kjer je temno.
Ah, ko bi vedel, kam moram nazaj.
V komaj zaceljene vode potokov,
v temne, demonske zakletve urokov.
Tam, kjer te ni ... le kje je ta kraj?!?
Ah, ko bi vedel, kaj vse v meni si.
Še sama nisem poznala te zemlje,
ki zdaj odpira vse vrele plasti
prežiga poljube in smisle in želje.
Ah, ko bi vedel, kako je grenko
ljubiti se s soncem, s samoto, z vetrovi.
Veš ... še roža slane in vse bo prešlo.
Spet bodo jesenski vsi moji vrtovi.
Ah, ko se te dotakne ...
Lepa!
:)
Ignis
ja, se srinjam, spet ena za zapet :)
Majda, tripičja so nestična, torej presledek med besedo in pikicami!
Pa, a res rabiš toliko tripičij? menim, da ne. če jih je toliko, potem bralec dobi občutek, da pesnik ni prepričan v to, kaj bi rad povedal .
Lp, lidija
Hvala, Ignis.
Upam, da si lepo!!!
LP, Majda
Lidija,
Ker vem, kaj pripovedujem, jih bom zbrisala ;)
Meni pomenijo sicer čisto nekaj drugega, zato jih zame ne bom...
Lep pozdrav :))))
Majda
Super, Majda. Tukaj gre seveda tudi za to, kaj pripoveduješ nam :)
In pripoveduješ nam ... lepo.
Poslano:
06. 05. 2012 ob 18:53
Spremenjeno:
06. 05. 2012 ob 19:35
Hvala,vesela!... saj vem...razumem, zato sem jih zbrisala...
Lepo jo vam bom tudi zapela ;)))))
LPLPLP, Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!