Samotne soline,
šahovnica neznanih bogov,
ki so se naveličali igre.
Pod kupi kamenja
sredi škrbastih zidov
dremljejo spomini
na otroški jok
in znojna, utrujena telesa.

Na mrtvo šahovnico
sedajo ptice
in kriče parajo
blatno puščobo.
Morje prihaja
in odhaja,
sonce vžiga iskre
v dopoldanski mir.

In danes je včeraj
in jutri in vedno.

daya