Struna
Napenjam struno sebe
od stopal, do grla, do trtice, do utripajoče želje omame,
do voljnosti srca, do grla, do zadnjega lasu.
Od zemlje do neba in dlje,
do tam, kjer me vesolje v sebe vzame.
Naj me zabrenkajo vsak dotik, vsake oči,
vsak ranjen, vsak zaceljen prostor med ljudmi.
Da nič, ah, nič od mene ne ostane.
Nič, razen tistega glasu,
ki me z istim ognjem, kakor sonce, zvezde, vname.
Ma ti nisi ena, si tisoč strun : )
Lp, msm : )
Ufff ! Marči!!!
:))))))))
Majda
Poetičen s-prehod po oktavah čaker,
čestitke !
S-prehod...vedno znaš povedati vse... :)
LP, OP
OP, zares si napela lepe strune, ki nam igrajo lepo pesem; čestitam;
lp, breda
Hvala, Breda Naj ti igra, tudi meni igra marsikatera tvoja :)
LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 06. 05. 2012 ob 09:34
- Prebrano 1095 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 386.19