Pisala je dnevnik; bolj kot vse knjige,
bolj kot vsa svetovna literatura,
me je mikala ta njena brošura,
ta njen zvezčič poln srčne intrige.

Tam so bile njene želje in brige,
tam njena skrivnost, sanje, avantura
in sleherna srečna, nesrečna ura,
ki ji v mladosti nihče ne uide.

Tam je, nenazadnje, moralo stati
ime, ki zanj ji je gorelo srce,
ki zanj bi dala kri, življenje, dušo,

vse... Ah, ko bi moglo moje pisati...
ko bi takrat tam stalo moje ime...
zdaj srečen trohnel bi tu, pod to rušo!

Matej Krevs