Pomlad

 

Čezme skačejo koze
čez njih se sklanjajo navihane krošnje
ptice se ogledujejo v svojih irisih
kot bi ne potrebovale zrcal
 
nad njimi večerjajo zvezde
po prtu se pasejo zvezdogledi 
nekje nad oblaki nad krošnjami ptic
izven irisa tople pomladi
 
prek dosega svetlobe
ki je zaprtih vek prečkala črne luknje
se v prajuhi prostora in časa
obuvajo jutrišnje sanje
 
jaz pa sem se le zleknil
sredi polja sivke.
 

Y

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 05. 2012 ob 16:11

Krasno nas pelje ta pesem čez vsa možna prostranstva, čez plasti (vidne in nevidne) tega stvarstava, čez nivoje, opisane na prijazen način.

Pričaral si nam vzdušje Provanse. Tam je, tam si, vse je in ničesar ni. Vse bo. Če bo, ko bodo sedanje sanje obute (ta del se mi zdi izredni močan!).

  Ti pa lepo v sivko. Ker si je treba spočiti, sprejeti in uživati. Pomlad.

 Lp, lidija

Zastavica

ajda

Poslano:
03. 05. 2012 ob 16:25

Si že vedel, zakaj se moraš zlekniti v sivko:))).

lp, ajda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 02. 05. 2012 ob 21:57
  • Prebrano 957 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 512.81
  • Število ocen: 12

Zastavica