nikar ne podri tistega drevesa

okoli katerega so plesale  sanje

z rokami okoli pasu

spomini

so dobivali svojo večerjo

pod starim drevesom

z bilko brez korenin

ki se je vlekla skozi zimo

komajda še zelena

pobral si jo in vstopil vanjo

jo posedel na klopco

ji obul ravno pravšnje čevlje

jo pogladil preko majčke

se poigral s pramenom njenih las

in jo povabil na drevo

strmo zazrta drug v drugega

sta v glavi vsevednega drevesa

ustavljala belo modre oblake

z naramnicami  veselja

in jim gledala pod krila

Vesna Šare