Obglavljena zora je bingljala z razpela
in sestradano nebo je drobilo oblake
na otrpla krila pomečkanih jadralcev,
na poklapano armado rdečih tulipanov
in na žaluzije najine razmršene sobe.
Z mačkom sva praskala zažrto tišino
in predla vsak svojo nitko mantre.
Obema je na levi strani prsnega koša
zevala brezdanja vrzel,
iz katere je mezela židka medičina.
Brez tebe se je krogotok dveh dni
nerazumljivo širil in širil
v neskončje pete dimenzije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!