Hodim od človeka do človeka po
Kakšno dušno besedo Zares dušno in
Ne hladno stekleno ponaretost kmaluodkritost
Ki se zakotali vame s strtimi koščki
Da zarinjeni v moje odprto meso tam ostanejo še
Dolgo predolgo Hodim od človeka do človeka po
Kakšno brezmašeljnato gesto Kot nezaveden
Iz duše pobegel dotik Spontan beg roke k moji roki
Vmes pa tišina ki ji je verjeti
In nič več Ker to je vse

Sonja Votolen