Skoraj se ti zazdi...skoraj...

Čisto malo, pa boš zvedela...

Ta ptica...je tako...že pela...

Skozi večerni zrak,

čez gostoto nedoločljivih občutkov

prihaja do tebe njen glas...

Tako je že bilo...

Ne moreš se spomniti, kdaj...

Ne moreš določiti, kje...

Le milina ti znano napolni srce.

Mali ptičji kozmos

sredi velikega kozmosa vsega

te spreminja v krhko slutnjo človeškosti.

ob potoku - Majda Kočar