Iz globine dih se vije,

mrtva duša srh objema,

bol vrvenja tihe zore,

smrt globine dan zajema.

Tihi stih mrtvi hotenja,

zrak iztiska speča želja,

sope tiho, vid temni se,

v noč šumi poslednja stelja;

vdih, izdih, prekleta cesta,

v črn odmev bledi sivina,

čut pojema, misel usiha,

mrak gorečega spomina.

Tiho umira mesečina,

vetrič tiho v sen zapiha,

solza steče v dah prepiha,

zvok poslednjega vdiha.

Zarja Sanj