Danes sem zate dehtečih šmarnic nabral,
z lepo mislijo nate - dišeče pomladno darilo,
sam v gozdu med drevjem sem stal,
nad gmajno se že je znočilo.
Oziral sem v redke se krošnje dreves,
tvoj obraz pomladne krasile so ptice,
so misli veje segale do nebes,
zavila so občutja v rahle se tančice.
Morda pa vse je le slepilo
in v redkih krošnjah ni poljuba zame,
lep privid vsakdanje je pregnal mrtvilo,
upam, da nekje kdo misli name.
Na obali tvoja lahna je stopinja,
v šumu morja vdih je tvoj krepak,
šopek šmarnic v vazi nate me spominja,
ljubeča misel vedno vodi moj korak.
Poslano:
30. 04. 2012 ob 02:58
Spremenjeno:
30. 04. 2012 ob 02:59
Ius, zdravo,
pesem je zelo tenkočutna, lirična,
všeč mi je. Da bi pesem ne uhajala preveč v patetiko (ker je na zelo tanki meji), sem poskusil prepesniti v nekoliko bolj prost verz - zdi se mi, da tako nič ne izgubi in bolj gladko teče.
lp, Matjaž
Poslano:
30. 04. 2012 ob 09:04
Spremenjeno:
30. 04. 2012 ob 13:56
Matjaž!
Dobro si to "spravil" v prosti verz. No, jaz nisem pomislil, da bi napisal v prostem verzu. Pesem na ta način, v katerem si napisal res nič ne izgubi in pove enako.
Lp Ius
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!