Tale Gneča (prav lahko bi bila tudi Povsod) je pa ena tako lepih, krhko liričnih in zvočno tekočih, da je pravi cukrček.

Še posebej mi je všeč:

in roke natlačene med zimske plašče

s prsti zataknjenimi v maj

Edino, kar me nekako zmoti, je ta izpeljava krajevnega imena iz osebnega - morda bi veljalo za Puškina izpeljati ime z drugačno končnico (razen, če  zares obstaja?). Tudi ritem pesmi se mi zdi na tem mestu načet. Poskusi z glasnim branjem.

Lp, Ana

Zdravo Ana,

to sta dve resnični postaji moskovskega metroja :) 

Z glasnim branjim resda nisem poskusil, naglasi pa se (majakOvskaja, pUškinskaja).

Me veseli, da ti je všeč :)

lp, M.

Zeeeelooo leeeepaaa!

OP

no seveda bi se imena postaj dalo malce prilagoditi,

recimo Majakovskovo in Puškinovo ?

ali pa

"nekje med Puškinovo in Majakovskovo" ?

lp, M.

hvaaala, ob potoku :))

ja in še enkrat sem premislil o naslovu, pravzaprav je boljše Povsod (Gneča je morda malce preveč šaljivo za uvod v ne-smešno pesem) .

Vse napisane so mi všeč ... ampak tale je pa cukrček ...

Lp

Se podpišem

lepo je brat take pohvale, še lepše je brat vaše pesmi

lp, M.

Ja, tako preprosto in tako polnokrvno, čuteče, premišljeno, ubrano. Marsikaj se lahko naučimo iz takšnih pesmi, da se da na nekompliciran način ubesediti tisto nad, kar pesniki iščemo, morda v večnem iskanju in želji po nad.

Čestitke!

lp, ajda

lp, msm

preprosto je (pravi tvoja pesem)

kje me najdeš (sprašuje moja pesem - podčrtanka)

povsod (odgovarja tvoja pesem - podčrtanka tik pod mojo)

Marko - v posebno čast mi je, kadar ti je moja pesem všeč, se mi zdi da si izjemno strog kritik :)

Deborah : oja, dialog pesmi? se najini pesmi pogovarjata :)

Ajda : 

lp, M.

hm....malo se je moja pesem pogovarjala s tvojo in nastalo je tole:

včasih

ko me ne najdeš

morda udobno sediš v naslanjaču

morda poslušaš

plapolanje vode med borovci in obzorjem

razpreš svoj plašč

morda

se voziš v prepolnem metroju

nekje med Majakovskovo in Puškinovo

potrgaš gumbe

in roke natlačene med zimske plašče

s prsti zataknjenimi v maj

uničiš blago

preprosto je

z nohti zarežeš v telo

da me ves okrvavljen

povabiš vase

kjerkoli si

plapolam z morjem

da potujem po tvojih žilah

preskakujem kosti

se pregrizem skozi meso

in sem vsa gneča vagonov

ves vosek električnih izpadov

okusim tvojo kri

in ko sem čisto v tebi

se te dotikam

vse celine

in boljše polovice

tako preprosto je

ko moj mezinec drhti na tvojem srcu

takrat rečeš

tu si

ker si

povsod

Odlično se mi zdi, bi rekel prava frekvenca za

Kontakt

Hehe zdi se mi, da tvoje pisanje nasploh ni nobeno nakladanje, moji krvavi pesmi pa je prav prišlo malo umiritve....čeprav....hm...morda zato celo krvavi dlje??

Kakorkoli, všeč mi je!

Lp.

Uau, to je / bi bila / super delavnica: zadrgnimo pesmi - s tem mislim, da se pesmi zapreta kot zadrga in držita levo in desno stran, to meso in ta duh, ta jin in jang in še in še bi lahko razpredala ;-)

Zabavno, zanimivo in sveže! Letos bi na Trubarjev rojstni dan za pesniški eksperiment pripravili kaj takega ... cel plaz idej sta sprožila ;-))

Lp, Ana

Deborah, strinjam se z Ano - odlična pogruntavščina. Če se ti zdi pesem ok, jo objavi (pa podpiši še mene zraven :) 

lp, Matjaž