Zlezel si v prastaro zgodbo,
jo odel z molkom,
jo opil s prepovedanim vinom pozabe,
ob grobu žalosti zakopal koščke sebe,
da namesto rož cvetijo tvoji črni kotički srca.
Zaklenil si vrata časa,
odvrgel ključ luči.
Daj, napiši drugačen konec,
sočutnost sanj,
globoko pesem odpuščanja.
Zate tkem na statvah noči.
Le zvezde so drobni vzorci.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!