Se srečata prijatelja

na krilih prazne sreče.

Tam v parku sedeta na tla

in tak pogovor steče.

Prvi reče: "Ejga, desc,

sej dobr zgledaš, bolš kt prej.

Dej keš usej za k'šn pir

al kwa 'mo deval zdej?"

Drugi:"Čuj, ka mi zdaj ti tu težiš!

Kaj si ti malo nori?

Nea me take spraševat,

sn tri dni spal v zapori!

Prijadra mimo gospodična,

ki je pod mostom spala.

Je videt strašno zmatrana,

bi vse za flašo dala.

"Ma mona, fantje, k'u je kej?

Mata za anu litru?

Ne stuojta me tkuo gljedat zdej

an grijemo kam, dej, hitru!"

In sta vstala, pa so šli.

Kot vsak dan, žepov praznih.

V očeh so nesli med ljudi

kup majhnih upov raznih ...

Lidija Brezavšček - kočijaž