Veš...
Umazanija zažrta pod veke cveti na nevidnih poljih krivde
Medtem se melanholija v koktejlu pomladi nesramno vije čez sladek okus britve
Veš, to čutim ...
To kar raste v jedru tvojih prsi bo kot kaže preživelo moje skale
Sprejel sem, da tvoji krhki koraki ne žvižgajo v dlani, posute čez moj obraz
Veš, to vem ...
Vidim kako se zavese spuščajo čez morje spenjenih občutkov,
le takrat se zlijem v kot tvojega pogleda in čakam val,
da me preslika v okvir mojega obstoja. domov
Veš, tega ne razumem ...
Poslano:
25. 04. 2012 ob 23:44
Spremenjeno:
26. 04. 2012 ob 00:40
Ne vem, kako to, da vem:)).
... pa loči od besed
lp, ajda
Poslano:
26. 04. 2012 ob 00:41
Spremenjeno:
26. 04. 2012 ob 08:02
jaz pravim bravo
Poslano:
26. 04. 2012 ob 06:52
Spremenjeno:
26. 04. 2012 ob 08:02
Všeeeeeeeč, zelooo!!!
LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: S.R.
- 25. 04. 2012 ob 22:06
- Prebrano 972 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 544.1
- Število ocen: 12