Oj, Jure,

ne jemlji me preveč resno, saj veš, da nisem pesnica:)

vendar bi sama spremenila besedni red pri:

Zadnjič

se mi je zazdelo,

da je Benjamin

nagnil glavo in zavihal pogled

proti meni (no, v mojo smer)

in zrl tja,

med mene in vsako noto,

v atmosfero hlapečo,  v hlepečo atmosfero

kot z nekim pričakovanjem,

...

(ne vem)

včasih

me kitara res odnese (tja)

vmes me lahko jaha

karkoli,

saj ti pravim;

... vzdramil sem rožo



po drugi strani pa vedno,

šele, ko jo odložim

reče potiho

veš da

jaz

vem

vse

(in se mi smeji -)    tu bi pesem končala

to pa vem,

se mi ne le zdi)

Bodi lepo:)

Lp, Lea

si pesnica Lea, verjami (meni;),

vzel sem "resno" in videl, da imaš prav. Tisti besedeni red ne deluje ..., in konec je bolj na mestu. Prepričala si me   takoj. Hvala za tvoj komentar - všeč mi je to. Zadnje dni pesmi rahlo izsiljujem ... hmm, potreben bo nov "korak v prazno"  :)

hvala in tudi ti bodi lepo

lp, jure

vesela, da ti je všeč:)

lp, lea

Jure, špilaj in zalivaj :)

http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/rastline.htm

wuaw okto , havala za ta link - sem že (a ne ravno vedel, sicer pa moje rastline ljubijo tale komad :)

tole bom malo preštudiral :)

lp in h še enkrat

Morda mi je ta pesem tako ljuba prav zato, ker so tudi moja drevesa tako komunikativna, znajo se "pogovarjati";)

Ni mi težko iti skoraj uro daleč, da "poklepetam" s svojim mokovcem.

Lp, Lea

:)

ja, lepo je to, ko ti sporočijo (da te slišijo ;)

lp in prijetne pogovore ...

jure :)

hvala enako, Jure:)

lp, lea