luč nad celjem je kinkala v nevihti,
v cinkarni so natančno predli plini
in charles bukowski je nad čolnarno
izobesil nov klinopis. pesnik se je
zdrznil: drevored ob savinji mu
je bil tuj, a tujca ni videl, ni ga
še bilo na spregled! verz se je
ujel na limanice, svojat je šla
v valilnico: vsa prhka, nebogljena!
tam si zapisuje povsem nov manifest,
novo brbotanje. ti bo hasnil rapir,
ujec? ti bo pelinkovec ustrezno
plenil srečo? med očmi imaš kol,
na kolenih srce! si vedno tako trd?
Poslano:
24. 04. 2012 ob 11:04
Spremenjeno:
24. 04. 2012 ob 11:11
!!! :))))
Še epitaf mu napiši .... :))
Lp, P.
Poslano:
24. 04. 2012 ob 11:11
Spremenjeno:
24. 04. 2012 ob 11:15
Z naslovom izgubljaš zgodovinske razsežnostu tega lepega soneta
ker naslovljenc v svojem bistvu že zdaj ne eksistira več
sicer pa:
kar tako naprej, mladi mož! počasi bo za sonetni vence. Štej.
Poslano:
24. 04. 2012 ob 11:16
Spremenjeno:
24. 04. 2012 ob 11:29
mladi mož šteje, hvala za namig, očak!
naslovljenec odslej na neponovljiv način ostaja vpet v zgodovino skozi moj sonet. ha!
Poslano:
24. 04. 2012 ob 21:19
Spremenjeno:
25. 04. 2012 ob 07:47
sonet mi je všeč:)
politika niti slučajno:(
Lp, Lea
Poslano:
25. 04. 2012 ob 07:48
Spremenjeno:
25. 04. 2012 ob 10:30
hvala enako, lea.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!