Sonet za Karla Erjavca
luč nad celjem je kinkala v nevihti,
v cinkarni so natančno predli plini
in charles bukowski je nad čolnarno
izobesil nov klinopis. pesnik se je
zdrznil: drevored ob savinji mu
je bil tuj, a tujca ni videl, ni ga
še bilo na spregled! verz se je
ujel na limanice, svojat je šla
v valilnico: vsa prhka, nebogljena!
tam si zapisuje povsem nov manifest,
novo brbotanje. ti bo hasnil rapir,
ujec? ti bo pelinkovec ustrezno
plenil srečo? med očmi imaš kol,
na kolenih srce! si vedno tako trd?
!!! :))))
Še epitaf mu napiši .... :))
Lp, P.
Z naslovom izgubljaš zgodovinske razsežnostu tega lepega soneta
ker naslovljenc v svojem bistvu že zdaj ne eksistira več
sicer pa:
kar tako naprej, mladi mož! počasi bo za sonetni vence. Štej.
mladi mož šteje, hvala za namig, očak!
naslovljenec odslej na neponovljiv način ostaja vpet v zgodovino skozi moj sonet. ha!
sonet mi je všeč:)
politika niti slučajno:(
Lp, Lea
hvala enako, lea.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 24. 04. 2012 ob 10:39
- Prebrano 888 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 284.9