v mračno podnebje šine strupena sopara,
na soncu se tiho razkraja veriga krtač.
janis joplin ima kiselkast telesni vonj:
iz vsake luknje ji štrli kak odrešenik.
nagačeni tiči brbotajo v škrlatno nebo:
z mesnatih zaplat se cedi sveta pomada.
možiclji na luni kuhajo žaltavo prejo,
umetne kresnice. leonard cohen, božji
tesar, gradi čoln iz bazalta, iz besed
zvitorepk: ga dvakrat upogne, ga nasmoli
in odvesla na brežino ožemat svoje srce.
zajec se zdrzne, predrzno naskoči svetilko,
se trdno zaprede v obličje mateja krajnca,
in prižge nad new yorkom tisoč novih luči!
Poslano:
24. 04. 2012 ob 10:50
Spremenjeno:
24. 04. 2012 ob 10:55
Komentar?
Bedračva muza je očitno, precej zadeta, odtavala nekam čez Trojane, do bele Ljubljane in je pesem podčrtana izključno zaradi Mateja Krajnca.
Res se fučka muzi za modernizem, postmodernizem in post post modernizem.
za vse živo ji dol visi!
naj živi matej krajnc.
Poslano:
24. 04. 2012 ob 13:45
Spremenjeno:
24. 04. 2012 ob 14:01
...hhehe hip-hop
lp
ac
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!