Spomin še vidi
tiste davne čase,
ko sva - mlad par -
okrog pasu objeta
tivolske poti poznala,
ko sva za roke se držala
in sva vedela le zase.

Potlej sta otroka
roke najina potrebovala,
a čez leta spet
so našle se dlani
in besede na poteh
po pisani jeseni.

Zdaj greš sam
in jaz le v mislih
sem ob tebi.
A ko spoti prineseš
vselej droben cvet,
mi je toplo,
ker vem,
da sva še par.

daya