Eden najpomembnejših slovenskih pesnikov je pred polno Kazinsko dvorano SNG Maribor slavil s pesmijo Budistični piščanec, občinstvo pa je za najboljšo izbralo pesem Kamni niso nikoli sami Zdravko Kokanovića – Kokija.

Pesniški turnir je natečajna prireditev, na kateri se tradicionalno izbira najboljša izvirna slovenska neobjavljena pesem v tekočem letu. Na letošnjem 12. natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo kar 193 pesnikov, strokovna žirija je najprej izbrala 24 polfinalistov, ki so se pomerili na dveh polfinalih turnirjih, v Kranju in Novi Gorici. Na vsakem je žirija izbrala 4 finaliste, dva pa občinstvo z glasovanjem. Tako je bilo izbranih 12 finalistov.

Letošnji finalisti so bili:

Lidija Brezavšček (Radovljica)

Rok Horžen (Ribnica)

Andrejka Jereb (Idrija)

Alenka Jovanovski (Šenčur)

Zdravko Kokanović - Koki (Maribor)

Jadranka Matić Zupančič (Novo mesto)

Vida Mokrin-Pauer (Nova Gorica)

Aleš Mustar (Ljubljana)

Breda Pugelj (Maribor)

Tomaž Šalamun (Ljubljana)

Glorjana Veber (Polzela)

Iztok Vrenčur (Šmartno ob Paki)

Organizator prireditve Založba Pivec je Pesniški turnir razvila v eno najpomembnejših in najbolje obiskanih slovenskih pesniških prireditev, obenem pa je to eden osrednjih dogodkov Slovenskih dni knjige v Mariboru. Naziv vitez poezije pa je edina vseslovenska literarna nagrada, ki se podeljuje v Mariboru. Lansko leto pa so organizirali tudi prvi Evropski pesniški turnir, letošnji drugi, na katerem bo sodelovalo sedem evropskih držav, bo enaosrednji literarnih prireditev EPK.

Finalni turnir se je odvil v soboto,21. aprila 2012, ob 19. uri v v polni Kazinski dvorani SNG Maribor. Tradicionalno se je začel z odlomkom iz romana Zlate Vokač Medic Marpurgi, po katerem je pobudnica turnirja, Zora A. Jurič, povzela idejo za pesniško viteško tekmovanje. Za tem se je, kot to veleva protokol, z zmagovalno pesmijo Žeparji predstavil lanskoletni vitez – Rok Vahter. Nato pa se je zvrstilo 12 finalistov, ki so se najprej predstavili v sproščenih pogovorih z moderatorjema, Zoro A. Jurič in Ninom Flisarjem, nato pa doživeto interpretirali svoje pesmi. Osrednji literarni gost turnirja je bil Alojz Ihan, iskren »vernik« poezije, ki je navdušil s svojo iskrenostjo, iskrivostjo in neposrednostjo in humorjem. Častna gostja turnirja je bila dolgoletna podpornica Manca Košir, ki je prejela broško zlate vrtnice za dolgoletno podporo turnirja.

Vrhunec večera pa je bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Kamni niso nikoli sami Zdravka Kokanovića - Kokija. Vitez Pesniškega turnirja 2012 je po izboru strokovne žirije v sestavi Lidija Gačnik Gombač, Josip Osti in Barbara Korun, postal Tomaž Šalamun s pesmijo Budistični piščanec. Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva mu je predal lanskoletni vitez Rok Vahter, knjižno nagrado – antologijo Orfejev spev – mu je podelil literarni gost Alojz Ihan, denarno nagrado v višini 750 evrov pa Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec. Vseh 12 finalnih pesmi so pri Založbi Pivec izdali v zborniku, ki ga je prejelo občinstvo na finalu, objavljene pa bodo tudi v literarni reviji RP./Lirikon21.

ZMAGOVALNA PESEM PESNIŠKEGA TURNIRJA 2012

Budistični piščanec

I

Dollar lifted, grmovje popackano.

Vrtljiv slon si paše oči.

Mož, a si mi kupil kavo?

Aaaa! Ti si granitni pled.

Nisem granitni pled.

V vsakem zasneženem oknu je tunel.

Sebičnež! Kruh nabada na vilice

in dokler ne zgori ves senik, stojim tu.

II

Šimen! Vodo mi boš popil iz vodnjaka,

risanka ima po sredi sabljo.

Moj lift je v mangah.

Žerjavica se je vila po temnih balističnih strelah.

Že tretjič, že tretjič.

Ni me pozdravila človeška ribica.

III

Mavrico sem najprej obrusil kot hlod in tudi

potem me ni zadovoljila.

Z mislijo pada sneg. Kamen se odpre.

Ris diha. Pljuča plapolajo človeku.

Zalivam rože in skrbim za psa.

IV

Nazaj s čolnom? A ne vidiš skale?

S čekom sem si dvakrat zakril trebuh.

V Weimarju so si dlani polagali na

gola ramena.

A si se spotikal?

A si se res spotikal?

Razumem vas, ovohavam vas in vas

štemplam.

Frača je bila rdeča (od gume)

In belo rumena (od oguljene leske).

Tomaž Šalamun

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE

Na letošnji anonimni razpis za Pesniški turnir je prišlo do zdaj rekordno število pesmi – 193. Tričlanska žirija je, z dvema glasovoma za (Lidija Gačnik in Josip Osti) ter enim glasom proti (Barbara Korun), za najboljšo izbrala pesem Tomaža Šalamuna Budistični piščanec.

Tomaž Šalamun, rojen leta 1941, je s svojim pesniškim prvencem, Poker, iz leta 1966,naredil radikalni odmik takratne slovenske poezije od tradicionalnih nacionalnih vsebin in struktur ter, hkrati, prispeval k njenemu približevanju modernim trendom svetovne poezije. Od takrat do danes, ko je že sedemdesetletnik in živiklasik slovenske poezije, z največ objavljenih pesniških zbirk, najbolj prevajan in najbolj znan slovenski pesnik v svetu, kar potrjujejo tudi številne nagrade v tujini, ostal enfantterible slovenske poezije. Ves čas mlad pesnik. Ki se ne stara, temveč pesniško nenehno prenavlja in pomlajuje. O tem nas prepriča tudi pesem Budistični piščanec, ena od njegovih najnovejših. ki potrjuje, da gre za še vedno mladega oziroma svežega, nekonvencionalnega, jezikovno igrivega pesnika. Za katerega je bila in ostala beseda-edini-temelj-sveta. Seveda beseda pesniškega jezika, s katerim se je človek do zdaj najbolj približal skrivnosti lastnega življenja in življenja nasploh.Šalamun svoj pesniški jezik nenehno revitalizira z neomejeno svobodo in ustvarjalno igrivostjo.  V njemu se izmenjujejo in prepletajo ognjemeti asociacij, spominov, videnj, prividov, sanj … monologi in dialogi, ki enkrat poudarijo, drugič pa izbrišejo mejo med notranjim in zunanjim … Resničnim in neresničnim, ki je v umetnosti enako resnično. Pri tem je, s svojo korajžo, da razširja pesniška obzorja ter v poeziji pove tudi tisto, kar v njej prej ni bilo povedano, na samosvoj način, bil in ostal za mnoge provokativen. Posebno za tiste, ki se ukvarjajo s tolmačenjem in vrednotenjem poezije, ker resnično novi sadeži pesniške domišljije, ki je, nedvomno, kraljica ustvarjanja, ostajajo nedosegljivi starim instrumentom vrednotenja.

ZMAGOVALNA PESEM PO IZBORU OBČINSTVA

Kamni niso nikoli sami,

razmetani na obrežju reke,

okrog njih se vedno nekaj dogaja,

družabno kažejo svoj obraz,

izpovedujoč stoletja molka,

začaranega z usedlinami apnenca,

v sledi vraščenih sanj,

zveni neresnično, kot bajka,

vsega ni možno razumeti,

moj čas je prekratek,

njihov molk je iz veka vekov,

včasih se jim vrana,

jezna na kanjo,

podela na glavo,

niti takrat se ne ujezijo,

dobrohotno čakajo na dež,

da jim umije obraz,

naličja nimajo,

kakorkoli jih obrneš,

vidiš drugo sliko

in slišiš novo zgodbo.

Zdravko Kokanović – Koki

 

(izjava za javnost založbe Pivec)

/foto: Gregor Grešak/