GOSPA

Dovršene ličnice,
pregažene
z neprizanesljivim trajanjem,
vdrte oči,
opečatene z žarki let
in temino noči
in v linijo posmeha
narisane ustnice
nosiš,
ko greš mimo nas.

Od vsega, kar je
in kar mora preiti
utrujene suhe roke,
tresoče, prozorne,
spočite le redko,
morda na obroke,
imaš.
Srh sejejo, mraz.

Je krhka ta
tvoja,
brez sil silhueta.
Kot duh, ki z ostanki
porazov življenja
in prhkih, prežganih
kosti še opleta.
Je
votel tvoj glas.

Nas gledaš,
popotničke večne!
Dvomljivce navidezno srečne,
igralce življenja,
bleferje trpljenja,
starše brezupa,
degustatorje strupa ...
Prestaviš
naš čas.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 01. 07. 2008 ob 22:58
  • Prebrano 641 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 205
  • Število ocen: 8

Zastavica