Zelo dobro, Aco!

Tule:

ki občasno

 na trenutek

še močno zagori

bi lahko izpustil bodisi OBČASNO bodisi NA TRENUTEK - ker je to sopomenka.

Recimo: ki občasno / še močno zagori

Ali: ki na trenutke / še močno zagori

(trenutke - množina, ker je takih trenutkov več, čeprav so redki ;))

Kaj meniš?
Lp,
Kerstin
 

Jaz imam še en namig ob tej pesmi, za katero se zdi, da se splača še malo potruditi: naslov.

Bi kar poslovenil in dobil precej širše polje od "roštilja".(ne zaradi jezikovnega čistunstva, temveč zaradi širine)  /Žar časa/

...se strinjam Kerstin. Hvala!

Perorez, nerad dajem v naslovu omenjeno v pesmi (žar)

Morda  raženj časa,  plamen časa? ... ali podobno, česar ni v vsebini?

lp

aco

Plamen časa se mi zdi kar fajn rešitev. Plamen časa je tisti, ki nas oblizne vse. :)

Perorez?

Kerstin ...s roštiljem sem povezoval daleč nazaj ... se pravi še čas Juge ...

lp

aco

Ok ...potem pa naj saj omenim da je Roštilj ...v slov. knjižnem jeziku, kar očitno ni vsem znano.

lp

ac

se strinjam glede naslova in vsebine, ja

tud glede roštilja in čevapov in juge in to...

in mogoče je tud boljš za to pesem, da ne uhaja v dvoumje, ki ga ponuja beseda žar.

Saj veš, ko smo / v žaru prvomajskih praznikov pekli čevape na žaru /

;)

hehe ...vmes bi lahko umrl ... hvala:)

lp

ac

Pesem resnično nosi globine razsežnih preteklih občutkov in sedanji čas izgubljenosti na katerem se avtor zaustavi rekoč, da ga duši to neznanje vodenja . 

:)) ... Tomi stari smo in nas vse bolj boleče zadene, sploh čakanje na zdravila :D

Včasih rečem kje na šalteru, da ni fer, da mi kradejo dragocen čas, ki mi je še v drobižu preostal in tudi čutim tako, zato me ni v vrstah, pa naj bo zastonj:)

lp

ac

všečna,

mislim, da ne samo zaradi mojega EMŠO;)))

Lp, Lea

Všeč mi je!

Imela sem še eno izkušnjo pri branju tvoje pesmi. Namreč, delam na manjšem monitorju in se mi ni takoj pokazala v celoti. Skrila sta se mi zadnja dva verza

duši me/preveč pepela

in moram reči, da sta mi popolnoma odveč. Nič novega v občutenju pesmi mi nista ponudila. Premisli, če ju pesem res rabi, ali ju rabiš zgolj ti (kar seveda tudi ni zanemarljivo in povsem legitimno). Kaj bo odtehtalo, je pa itak tvoja odločitev.

Moram reči, da mi je ta pesem ena najboljših tvojih, kar sem jih brala. (Aforizmi tukaj niso všteti!)

Lp, Z.

Zalka,  " duši me/preveč pepela" ...  ta del je v smislu ogromno že pokurjenih let.Ti še nimaš tolk pepela, da bi te dušilo:))

Ta pesem je predvsem subjektivna, meni pomembna in normalno, da bi si jo vsak drugače napisal iz svojega počutja, izkušnje ...

Me veseli, da ti je všeč ...   pa še oba duši moj pepel:))

lp

aco

Ja, vem, kaj si hotel povedati s tem, ampak si povedal že prej v pesmi. Informacija je ista, zato pravim, da pesem s tem nič ne pridobi ...

Ampak, če ti to rabiš, potem je jasno, da ne boš spreminjal.

Kar se pa mojih osebnih roštiljev, pogoriš in pepela tiče, bom pa jaz sama napisala :)))

Kakorkoli vzameš, kompliment pesmi :)

Lp, Z.

Vem, da je že prej omenjeno,  poudarek je bil namenoma s poudarkom, ker včasih (kot, ko sem to pesem pisal in  me je  bolelo koleno) me to breme pepela res obremenjuje, ko iščem copate, avto pred šparom,  očala ... :)

LP aco

Pesem zelo pristno, nekako prvinsko niza bralcu občutke prvoosebnega lir. subjekta. Kajti "filozofija dobrote" je srečo deliti z drugimi. Tu pa ubesedovalec pove, da "bi ne delil z nikomer" - in ponuja bralcu v premislek, da so stvari, ki se ob deljenju dejansko razblinijo, zgubijo svoj čar, pristnost, se popredmetijo ali so tarča nerazumevanja. Pa najsi bo tisto "toplo" v človeku sreča ali bolečina ali nekaj vmes. Pesem tudi preide modro misel, da se s preteklostjo nima smisla obremenjevati, kar, kot vsi vemo, je z razumom lahko dojeti, s čustvi pa teže, in svoje "nejokanje" utemelji z drugega vidika, ki poseže v prihodnost.