
Na neskončnih hodnikih z nekaterimi vrati
so tvoja zaprta.
Praskam jih z naoljenimi nohti,
po strugicah odteka znoju podobna kri.
Utrujene čevlje sem premazala z novim globinom.
Zehala bi, pa ne morem.
Raje se mi obraz kremži v nenadzorovano spako.
Možgani brbotajo svojo molitev.
Brezova voda je za lepe lase in zdrave ledvice.
Glog je za srce.
Glog je za vampirje. To sem se naučila iz filmov.
V vampirje ne verjamem. Nisem verjela.
Ne bi jih smela spustiti noter.
Nisem bolna, ko skrivoma drgnem sekalce ob steno.
Rada bi zagrizla, pa ne morem. Stena je prevelika in pretrda.
Rabim nekaj
Rabim
Rabi
Ra
Raa ne pride na ta hodnik, da bi prežgal vrata.
Da bi jih prežgal.
Zehala bi, pa ne morem.
Možgani brbotajo svojo molitev.
Glog je za srce.
Pišeš?
Pišeš.
Dobro.
p.s. Tokrat, izjemoma, komentar namenjen pesnici, ne pesmi.
samo da nekaj rečem ...
Zalka:)
lepo te je brat:)
Lp, Lea
Oj;
Najbrž si čevlje namazala z globinom, ne glubinom.
LP
Ius, ja, zatipk. Dobro, da nisem napisala z gobelinom
.
Hvala.
Z.
@ Marko, ja, zaprta vrata me ustvarjalno stalno spremljajo : Tole je trailer za predstavo, ki se cela dogaja za zaprtimi vrati, http://www.youtube.com/watch?v=4R2HPJXQets
pa še en dramski tekst sem napisala, ki bo kmalu obelodanjen ... do takrat pa naj bo le rečeno, da ja ... vrata
Lp,
Z.
... sem brez besed ...
nikoli ne bom poet,
sem preveč zapet.
Sem pa spoznal skozi poezijo moč kohezije... :)
lp
ac
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Zalka Grabnar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!