AMOR
Prebijajo se čustva skozi pore
iz mojega nevidnega duha,
ki pooseblja večnost naših bitij
vrivajoč se preko duše do mesa.
Dotikam se ljubljénega mi bitja,
ki mi s trepetom svojih čustev govori
le božaj milosrčno moja bedra
le tam odrešen boš vseh zemeljskih skrbi.
Občutek, da postal sem del te silne tvorbe
ki ji večnost dala je ime
prelepa misel od nekod se je razlila,
a jaz jo vnašam ves vzhičen v naju že.
Njena aura bleščeča od prenežnih nihanj
kot na soncu je prepolna sla,
pretaka se kot lava v moja h'tenja,
ki z ihto vračajo ji željo vseh želja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!