Ti
Dotikal si se mojih ustnic,
po koži si drsel kot bi vozil slalom,
medtem ko sem dvigovala prsni koš
in zajemala ostanke sape.
Prodiral si v moj svet telesa,
ko so prsti krčevito stiskali in praskali
po tvojem ramenu.
Našel si me nekje globoko,
ko bilo je srce in utripalo telo,
si šel do konca najine poti.
Zdaj pogrešava trenutke
in čas se ne vrti nazaj,
naprej bo šel in ostal boš v njem.
Brez strahu.
Lušna in eni mislijo, da vejo, za kaj gre, pa ne gre samo za to. ;)
Peter R. Perorez,
ja nekateri vedo za kaj gre, vendar ali smo poeti in poetinje ali nismo?
Pišemo svoja občutja. In res, ne gre samo za to.
Mi je všeč, da ti je všeč.
Lp, hope
No, saj sporočilo, da tole pisati javno na tem portalu naj bi bilo za tiste, ki se ne upajo (ali ne upamo vedno):
iskrenost mora biti v temelju, čer hočemo na to plazovito in brbotajočo, zmuzljivo in nestanovitno podlago (vsakdanjosti) postaviti pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 14. 04. 2012 ob 05:49
- Prebrano 915 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 404.6