Plašno in negotovo sem vstopila.
Z očmi sem poletela skozi sobane
in vzdrhtela v popolni tišini,
ki se je v meni razraščala.
Z veseljem sem se utapljala v obledelih zidovih,
ki so se brez sramu nastavljali klofutam sonca.
Nerodno naredila križ čez usta, rame,
se posedla v klop in pognala korenine.
V meni se stopil je mir.
Pogledala sem navzgor, v nebo
in srečna zazrla se v - Božje oko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kala
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!