Kdaj, kje, kako se bo zgodilo,
da se enkrat tisto resnico bi rodilo.
Resnico, ki redko komu je poznana,
od nikogar nepriznana.

Lastna resnica je pravica,
resnica je sirota, tako kot krivica.
Takoj izgubi se sled za tistim, ki jo povzroča,
za napačne odločitve se odloča.

Tako kot pesnik, ki tole piše,
pod popolnost se ne podpiše.
Genijalno zavedati se je napak,
kdor jih popravi še večji je junak.

Beseda za sesedo, poved rima,
pomlad poletje jesen in zima,
morje je valovanje oseka in plima.
Čopič, poteza za potezo, celotna slika,
vsak človek je poteza zemeljskega lika.

Ni sončnega dneva brez hladne noči,
ni dobrega brez slabih reči.
Je pot in tunel na koncu pa svetloba,
če je ljubezen je sreča in zvestoba do groba.

Končuje se moja resnica,
to je moja pravica,
ki sm jo v pesem odel.
Čas za resnico sm si uzel,
pesmi njeno ime nadel.

Branč