Pišem
s tišino.
Haluciniram.
Nekdo govori
skozi mene,
da duhovi preteklosti
v meni blodijo blazni.
Megli se svet.
Sprevržem se v dvom
skrivnostnega bitja.
Poslano:
11. 04. 2012 ob 18:31
Spremenjeno:
12. 04. 2012 ob 21:19
Tole se mi zdi eden boljših zapisov pesnika, ki se začuti, da to je. Pesnik.
In se široko odprtih oči (v megli) sprašuje, od kod pravzaprav ta tišina, ki naraste v pesem.
Posebno dragoceno se mi zdi, ko Lev za to ne porabi nič kraljevega. Nasprotno. Silno preprosto je to njegovo začudenje in zato, vsaj meni, toliko bolj prepričljivo.
Zahvaljujem se ti Peter za izrečene besede!
Lep pozdrav! R. V. ali Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!