Sinjemodra svetloba odseva v očeh prijaznih
nasmeh na ustnicah za roko iskrenost drži
ni dvoličen; obstaja kot popoln cvet brez laži osladnih
in iz pepela vstaja; iz pepela v pepel; iz pepela v kri...
Nedolžen poblesk v očeh, trzljaj mišice v nasmehu
prebudita poželenje mrtveca
podpihujoč slo po grehu.
Z roko v roki stopata po poti ljubezen in pa smrt
ko svetli žarek kali iz teme prerojen
in svet izginja, pod zamahi kril v mrak zastrt
in svet izginja, v lastni krvi utopljen...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lonely wolf
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!