PEŠČENI GRAD
Blato do potolčenih kolen,
megla kislo ponika.
Rdeča krogla hoče,
pa ne more
vziti.
Ženska nemo kliče,
otrok brez vdiha joka,
on pa
mora,
hoče iti.
*
Morje mirno.
Sluz zelena.
Temno, jedko
barva tla.
Školjka mrtva.
Galeb kriči
potiho
iz plesnivega kljuna.
Ladja je davno,
tiste druge čase,
že odšla.
*
Siva noč,
ne do konca
narejena.
Oslabljena
mrko davi
veter rahel,
ves nedolžen, mlad.
Ostal je
kamen,
sol in blato.
In napol podrt
peščeni grad.
megla kislo ponika.
Rdeča krogla hoče,
pa ne more
vziti.
Ženska nemo kliče,
otrok brez vdiha joka,
on pa
mora,
hoče iti.
*
Morje mirno.
Sluz zelena.
Temno, jedko
barva tla.
Školjka mrtva.
Galeb kriči
potiho
iz plesnivega kljuna.
Ladja je davno,
tiste druge čase,
že odšla.
*
Siva noč,
ne do konca
narejena.
Oslabljena
mrko davi
veter rahel,
ves nedolžen, mlad.
Ostal je
kamen,
sol in blato.
In napol podrt
peščeni grad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 30. 06. 2008 ob 06:50
- Prebrano 1063 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270
- Število ocen: 14
