A jaz pa sem mislila, da me samo adisine šmarnice mogu danes spraviti v dobro voljo.

Hvala, tudi tebi Legy!

Lp

Vertigo

Ni za kaj. Sicer sem pesem nekoliko spremenil, pa bi prosil urednice za ponovno presojo. :)

Hvala in lp, legy

No, tako. Zdaj, ko si vrgel ven neko modrino oči in nekaj žamestega, ne vem več kaj je bilo ( zelo je podrezalo v flow pesmi, s svojo, kako naj rečem - klišejsko mehkobnostjo)... pa še nekaj je bilo ... ampak je že pozabljeno ...

Tako pa, lepo uokvirjena zgodba neke resignirane žalosti.

  Lp, lidija

Legy, moram reči, da sem šla tvojo pesem brati z rezervo ... saj veš, moji večni komentarji o preobloženosti.

Pa moram reči, da sem kar obsedela in še enkrat začela od začetka. Le en pridevnik bi vrgla ven, a ti ga ne bom povedala, ker ... ker bi bila picajzlasta in muhasta.

Predlagam ti le, da si na koncu bolj odločen. Zakaj tako prizanašaš? Očitno je, da pesniški subjekt hodi vsak dan na isti pogreb in ne le kot da bi hodil vsak dan znova na novega.

Jaz bi bila s koncem res bolj odločna:

org:

Hej, Zalka!

Sem prav vesel tvojega komentarja - mislim, da je tvoja verzija zaključka dosti boljša. Zato prosim, če lahko nekdo od urednic zamenja zadnjo kitico v: 

Me veseli, Legy :)

Želim ti lep večer.

Z.

Legy, je že. 

LP, L