Kot najlepša roža na poljani
kot dišeče olje samo
kot sijoči dragulji, skrbno ozbrani
prihajo po to, kar ji je dano.
brsti pred očmi v zarji
ko boječe bitja skrivajo se na svetlobi;
medtem ko sam čakam jo pokončno kot mnogi kralji
saj odvzem smrad človeškemu strupu in tegobi.
zibljeva se nežno proti oblakom
in izginja svet pred očmi ves vdrt
in podpiram jo z nasmeškom ter dolgim korakom
z očmi polnimi življenja zazrt
...v eno in edino...
v svojo smrt.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lonely wolf
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!